UVOD

Tornjak je pastirski pes po poreklu iz BiH, prevladujoča vzgojna regija je širši predel planine Vlašič nad mestom Travnik (centralni del BiH).
Prvi pisani zapis o tej vrsti psov datira v daljne leto 1076, zanimivo je tudi, da je njihove podobe v obliki reliefa najti na nagrobnih kamnih (stećkih) iz 12, 13 in 14 stoletja, ki so jih našli v okolici Kaknja.
Pripada družini Canis familiaris matris optimale katere poreklo datira že 2000 let pred našo dobo. Ime TORNJAK izvira iz naziva za ograjeni prostor v katerega v Bosni preko noči naženejo ovce – Tor. Včasih so uporabljali tudi ljudska imena, ki so izvirala iz opisa psa, kot so Garov, Šarov Bjelov, Grlin; Medov, Zrlin itd
Leta 1972 je bil v Travniku ustanovljeno kinološko društvo KD Tornjak z namenom vzreje te pasme in priprave standarda.
Leta 1981 ( 9. maja) je bil vpisan v jugoslovansko rodovno knjigo kot "Bosansko-hercegovački pastirski pas- tornjak".
Precej aktivni so tudi hrvaški rejci, ki so od nekako druge polovice prejšnjega stoletja uspeli vzgojiti večje število teh psov. Tako se je tudi pojavila težnja, da Tornjak postane avtohtona hrvaška pasma in se kot taka registrira pri FCI-ju.
O tem, ali je Tornjak Bosanec ali Hrvat je bilo ogromno polemike, vendar je na koncu zmagala ljubezen do psov in njihove koristi. Unija kinoloških zvez Bosne in Hercegovine in Kinološka zveza Hrvaške so na sestanku 10. februarja 2006 sprejele odločitev, da na FCI naslovijo skupno vlogo za mednarodno priznanje te pasme.
Tako je 22. februarja 2006 Generalni komite FCI na svoji seji v Madridu sprejel sklep, o sprejemu zahteve za uvrstitev Tornjaka med mednarodno priznane pasme. Sprejet je bil z nazivom Bosansko Hercegovsko Hrvaški pastirski pes Tornjak. FCI-Standard N° 355 pa je bil sprejet 16.05.2007 Gre za standard, ki je bil pred tem že sprejet v Travniku in tudi objavljen v sarajevski reviji Dog-Show.
Tornjak je plemenit, močan in skladen pes, skoraj kvadratične oblike, prijetnega izgleda, ki mu ga dajeta večbarvna dlaka, ki je gosta in dolga. Izrazita je vratna griva, med tem ko so noge in glava poraščene s krajšo dlako. Ima tudi zelo gosto podlanko, ki mu pomaga preživeti v hladnem podnebju. Je prijazen do ljudi, oprezno agresiven do zveri in napadalcev na dom, gospodarja ali čredo, ki jo čuva.
To je tudi pes, ki zelo malo laja, največkrat samo opozori gospodarja na nevarnost in čaka na ukaz. V Bosni pravijo, da je “revan sa laježem”. Delno to pripisujejo tudi zgodovini, ko so preko Bosne potovali turški osvajalci in le ti naj bi agresivne in bevskajoče pse pobili. Tako naj bi se ohranili le previdni psi. Tornjak naj bi imel že prirojen nagon za čuvanja ovac in praktično ne potrebuje šolanja in je prav zato v BiH eden vodilnih pastirskih psov.
Zelo primeren je tudi za šolanje, kar se je izkazalo tudi na tečaju v Grosupljem, ko je Žanka naredila izpit A z oceno 94. Opravila je še izpite A, B in BH
Samice imajo od 4 do 12 mladičev, ki praviloma niso podvrženi boleznim, tudi nekih dednih bolezni ni poznanih.