Tornjak v Sloveniji

Razmere o številu Tornjakov Sloveniji pred letom 2004 mi niso poznane. Sodeč po odzivu na razstavah, ki sem se jih udeleževal, pa so bili odlično poznani, saj je gospod dr. Jože Vidic, ki je vodil večino teh razstav, z veseljem pozdravil ponovni prihod Tornjaka.

Zaradi pogostih obiskov Bosne sem imel priliko spoznati to pasmo v sami domovini teh plemenitih živali. Selitev na Kurešček, naselje Škrilje je bila prilika, da tudi sam postanem lastnik enega od njih.

Ta pes namreč potrebuje veliko prostora za gibanje. V Bosni s pastirjem prehodi dnevno tudi po 20 km, ko spremlja ovce na paši.

Z dobrim prijateljem Krunom Kolendo (eden izmed ustanoviteljev KD Travnik 1972 ustanovljenim leta 1972) iz Travnika sem bil dogovorjen za nakup samca, naključje pa je hotelo, da sem prišel domov s psičko Žanko.

Ob prihodu v Travnik sem namreč spoznal ženinega sošolca, ki je tudi rejec Tornjakov, in po pregovorni gostoljubnosti Bosancev, darila, naše Žanke, nisem mogel odkloniti. Ante Mijić – Krikan je torej prav za prav krivec, da sem postal vzreditelj te pasme.

Seveda odločitev o vzreji ni padla takoj, vendar zanimanje ljudi na šolanju, cesti in tudi naši vasi, za to pasmo, me je pripeljalo do odločitve, da začnem z vzrejo.

Taka odločitev pa pomeni tudi odgovornost. Moje znanje s področja rejstva je bilo malce manjše od ničle, torej je bilo potrebno pridobiti čim več informacij.

Vsekakor najboljše mesto za to je bil Travnik. Vsak obisk je minil v obiskovanju ljudi, ki so bili rejci in opazovanju njihovega dela z legli. Imel sem srečo, da sem med drugimi spoznal tudi dr. Alena Salkića , veterinarja iz Travnika, ki je za priznanje Tornjaka prav gotovo naredil največ. Njegovi nasveti, knjiga, ki jo je napisal in priporočilo ostalih knjig, so bili neprecenljivi.

Imel sem priložnost, da sem z njim in ekipo RTV Sarajevo, ki je snemala oddajo o tornjaku, videl precej rejcev in kar je še pomembnejše tudi delo psov s pastirji. Tako sem spoznal tudi Halila Senferja s planine Vlašič, ki je ne samo pastir, pač pa tudi lastnik več tornjakov, ki ne samo, da pobirajo nagrade na tekmovanjih, pač pa so tudi enkratno izšolani.

Iskal sem nasvete tudi pri naših rejcih, predvsem večjih pasem, ki so še bolj ali manj prvobitne.

Seveda vse skupaj ni bilo čisto poetično in tekoče kot se morda bere. Takrat, ko sem pripeljal Žanko, tornjak še ni bil mednarodno priznana pasma in več kot leto dni sem porabil za to, da sem uspel vpisati Žanko v slovensko rodovno knjigo, ki jo je bilo potrebno pač vzpostaviti za to pasmo. Pred tem vpisov tornjakov ni, pa čeprav sem v Bosni dostikrat slišal kako so jim Slovenci naklonjeni pri priznanju te pasme.

Za prvo paritev sva morala z Žanko v Bosno, saj v Sloveniji ni bilo primernega samca. Pri izbiri mi je pomagal dr. Alen Salkić, ki je kot poznavalec skoraj vseh psov v okolici Travnika, našel primernega samca.

Posledica je bilo 6 samičk in 4 samčki, ki so se skotili 16.decembra 2006. Tako se je število registriranih tornjakov v Sloveniji povzpelo na 11.

Druga paritev je bila v Sloveniji, partner Laki ( SRPPT000012).

Število mladičkov je ostalo enako, le po spolu so se številke obrnile. Imamo namreč 6 samčkov in 4 samičke. Tako je sedaj v slovensko rodovno knjigo vpisanih 22 tornjakov iz Malega Vrhka, menda pa jih je še nekaj. Sam vem vsaj še za 6 tornjakov, vsi so že bili na obisku pri nas, menda pa niso vpisani.

Tretje leglo smo imeli leta 2009, Žanko je paril Vil Ljupkovi Tornjaci, posledica pa sta bili dve psiči in en samček. Vili in Viva sta šla od doma, Viki pa sem zadržal doma. V kolikor se bo primerno razvila, bo postala naslednica Žanke pri vzreji. Žanka pa bo uživala v zasluženem pokoju. Pri nas bo imela polno penzijo brez podaljšanja delovne ali starostne dobe!!

Četrto, Žankino zadnje leglo smo imeli novembra 2010. Oče je bil Sky, sicer zelo delaven tornjak pri Ambasadorjih nasmeha. Namen te paritve je bil dobiti mirne in stabilne potomce, saj sta tako oče kot mama izredno umirjenega temperamenta in vrhunsko izšolana. (Sky za terapevtskega psa, Žanka A, B BH). V tem leglu smo dobili 3 samičke in 5 samčkov. So tribarvni ( rjavo, črno beli) in črno beli ( geni starih staršev saj sta oče in mama tribarvna). Tako se je sedaj število registriranih tornjakov v Sloveniji povzpelo na 44 ( od tega Žankinih 32)